Реката се запознава со пливање, а човекот со разговор.

петак, 02. децембар 2011.

ЗЕЛКА


Makedonija - riznica na zdrava hrana



 
Z E L K A
                         Pred mnogu iljadi godini zelkata kako nepolezno rastenie rastelo po dol`inata na morskite bregovi vo razni krai{ta na Evropa. Imala istaknato `olti cvetovi i nabr~kani lisja. Od toa divo rastenie se odgledani nad sto i pedeset podvidovi.Najpoznatite podvidovi se obi~nata zelka, keqot, karfiolot, kelerabata i dr. Obi~nata zelka ima edna sredi{na pupka ili koren, okolu koi rastat i se svitkuvaat listovite vo golema cvrsta glavi~ka. Crvenata i belata zelka imaat mazni listovi. Kako {to znaeme, sve`ata zelka se jade surova kako salata, se gotvi kako zelen~uk, se kiseli itn.
Keqot li~i na diva zelka zo{to site lisja mu izrasnuvaat do polna golemina i ostanuvaat oddeleni eden od drug.
Prokeqot e nekade na sredina, kako podvid pome|u zelkata i keqot. Na sredi{noto steblo se sozdavaat mali glavi~ki, sli~ni na zelkata, a nad niv izrasnuvaat krupni lisja {to stojat oddelno.
Kaj karfiolot gi jademe ne`nite, vkusni pupki na cvetovite, a ne lisjata. Tie pupki pravat cvrsta masa, okolu koja rastat nekolku listovi.
Kelerabata ima top~esto zdebeleno steblo vedna{ nad zemjata i tie zdebeleni delovi se jadat koga se mladi i ne`ni.
Zelkata ima mala energetska vrednost. Vo 100 g zelka ima 25 kilokalorii, a kiselata 22 kilokalorii. Nejzinata najgolema vrednost e bogatstvoto so mineralni sostojki i so vitamini. Najbogata e so kalium, `elezo, magnezium, sulfur i bakar. Spored sodr`inata na vitaminot C, mo`e da se meri so limonot i so portokalot ( vo 100 g zelka ima 50 mg vitamin C ). Ne se zanemarlivi ni vitaminite B, A, K i drugi, kako i raznite fermenti.
Zelka kako lek
Vo sve`a sostojba ili kako kisela zelka poka`uva lekoviti svojstva vo lekuvaweto na ~ir na`eludnikot, ja {titi sluzoko`ata, go jakne imunitetot od mnogu bolesti, go zgolemuva hemoglobinot vo krvta i ja lekuva malokrvnosta, vlijae vrz normaliziraweto na krvniot pritisok, gi lekuva hroni~niot zapek i revmata, ja namaluva opasnosta od rak na debeloto crevo.
DIETA SO ZELKA:
Svarete supa od: 5 golemi glavi~ki kromid, 2 zeleni piperki, 1 ili 2 konzervi domati, 1 kitka celer, sol, 1 pogolema glavi~ka zelka, magdonos, biber, po `elba mo`e da stavite i luti piper~iwa.
PODGOTVUVAWE:
Ise~kanite zelen~uci prelijte gi so voda i varete dodeka zelen~ulot ne omekne. Ovaa supa se jade koga }e se po~uvstvuva glad i kolku {to se saka. Kolku pove}e se jade, tolku pove}e se slabee.So ovaa supa mo`e da se jade i slednovo:
PRV DEN: Sekakov vid na ovo{je osven banani. Se jade samo supa i ovo{je. Za pijalok mo`e nezasladen ~aj, nezasladeno crno kafe i voda.
VTOR DEN: Sekakov vid na zelen~uk osven boranija, gra{ok, p~enka. Za ve~era izedete eden golem pe~en kompir na puter. Ne jadete ovo{je i ne zaboravajte da ja jadete supata, minimum edna{ dnevno.
TRET DEN: Jadete supa, ovo{je i zelen~uk kolku {to sakate. Ne jadete pe~eni kompiri.
^ETVRTI DEN: Izedete do tri banani vo tekot na denot, supa i pijte nemasno mleko kolku {to sakate.
PETTI DEN: Izedete 300 - 600 g govedsko meso i 6 domati. Obidete se da ispiete 6 - 8 ~a{i voda i barem edna ~inija od supata.
[ESTTI DEN: Mo`e da izedete kolku {to sakate govedsko meso i zelen~uk. Se razbira zadol`itelno jadete i od supata.
SEDMI DEN: Mo`e da izedete kolku {to sakate kafeav oriz i zelen~uk, a zadol`itelno jadete ja i supata.  
ZABRANETO: konzumirawe na alkohol i leb.
DOZVOLENO: Voda, nezasladeni ~aevi, crno kafe, nezasladeni ovo{ni sokovi i nemasmo mleko.

OBIDETE SE DA GI ZAGUBITE KILOGRAMITE, DA GO IS^ISTITE ORGANIZMOT, A PRITOA DA STE POLNI SO ENERGIJA.
ZELKA ZA SLABEEWE
Za da oslabete, probajte go ovoj recept: Ise~ete ja zelkata na par~iwa i iscedete ja. Dve tretini od ovoj sok izme{ajte so edna tretina sok od limon. ]e dobiete sok bogat so hlor, `elezo i magnezium {to predizvikuva slabeewe.

 OBIDETE SE DA ZGOTVITE:

MUSAKA OD KARFIOL
Potrebni sostojki:
1 glavi~ka karfiol, 1 glavi~ka kromid, 1 kg jagne{ki ili tele{ki iznutrici, 1 jajce, 1 la`i~ka bra{no, malku mleko, 50 ml maslo za jadewe.
- Eden pogolem karfilol go varime vo solena voda i cedime.     Vo    30 g maslo pr`ime edna glavi~ka sitno se~kan kromid i 1 kg isitneti jagne{ki ili tele{ki iznutrici gi posoluvame i pobiberuvame po vkus. Eden pleh za pe~ewe go pomastuvame i redime red karfiol, red pr`eni iznutrici vodej}i smetka odozgora da bide red karfiol. Edno jajce matime so malku mleko i 1 la`i~ka bra{no. Izmatenoto jajce go prelevame preku musakata i poprskuvame so malku maslo, Musakata ja pe~eme 20 minuti vo prethodno zagreana rerna.


SARMA OD KISELA ZELKA
Potrebni sostojki za 10 lica:
2 glavi~ki kisela zelka, 1,2 kg meleno meso, 0,1 kg oriz, 0,2 kg kromid, 0,05 kg bra{no, 0,5 kg suva slanina ili suvi svinski rebra, melen biber, sol, 2 jajca, magdonos, crven piper i suvi luti piperki.
- Sitno se~kan kromid se stava da se pr`i, vo nego se dodava sitno se~kana suva slanina, a potoa meleno meso. Mesoto malku se pr`i i se trgnuva od ogin. Vo nego se dodava oriz, sol, melen biber, sitno se~kan magdonos, jajca i crven piper. So ovoj fil se polnat listovi od kisela zelka na koi prethodno im e otstranet korenestiot zdebelen del. Zavitkanite sarmi se redat vo sad na podloga od kisela zelka se~ena na rezanki. Nad sekoj red se stava par~e suva slanina ili suvi rebra.
Se dodavaat suvi luti piperki, lorber, se naleva so voda i se stava na tivok ogin da vari najmalku 4 - 5 ~asa odnosno se prigotvuva prethodniot den, a se konzumira naredniot den. Koga sarmata e gotova se zapr`uva so tenka crvena zapr{ka. Koga se servira se dodava i par~e suvo meso ili suva slanina koja se varela zaedno so sarmata.



Нема коментара:

Постави коментар